Iranski generalni državni toilec Mohammad Movahedi Azad je uradno opozoril, da bodo vsi udeleženci trenutnih množičnih protestov obravnavani kot "sovražniki Boga" (moharebeh). Ta pravna kvalifikacija v iranskem pravosodnem sistemu prinaša neposredno možnost izreka smrtne kazni. Napoved prihaja po dveh tednih intenzivnih nemirov, ki so zajeli državo, in predstavlja najostrejši korak oblasti v poskusu zadušitve civilnega upora. Oblast v Teheranu s to potezo stopnjuje represijo nad protestniki, ki se na ulicah zbirajo zaradi nezadovoljstva z režimom. Generalni tožilec je poudaril, da bodo vsi, ki bodo sodelovali v demonstracijah, ne glede na njihovo vlogo, neposredno tarča najstrožjih kazenskih ukrepov. Takšna retorika kaže na odločenost iranskih varnostnih organov, da za vsako ceno vzpostavijo red in mir, pri čemer ne izključujejo usmrtitev civilistov. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi uveljavitev tovrstnih groženj lahko privedla do množičnih kršitev človekovih pravic in nadaljnje eskalacije nasilja. Iranske oblasti so v preteklosti že uporabile obtožbo "sovražnika Boga" za politično motivirane procese, kar v trenutnih razmerah povečuje tveganje za varnost tisočev državljanov, ki izražajo svoje nestrinjanje z državno politiko.

V Iranu so se v noči na nedeljo kljub popolni blokadi spleta in brutalnemu posredovanju varnostnih sil nadaljevali množični protesti proti aktualnemu režimu. Nevladne organizacije opozarjajo na grozeč pokol v državi, kjer so po zadnjih podatkih v zadnjih dneh zabeležili že najmanj 116 smrtnih žrtev. Protesti, ki so se sprva začeli konec decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov in devalvacije nacionalne valute, so se hitro razširili po celotni državi in predstavljajo enega največjih izzivov za islamsko republiko od njene ustanovitve leta 1979. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ponovno stopnjeval svojo retoriko in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na vojaško posredovanje, če se nasilje nad civilisti ne bo ustavilo. V Washingtonu po poročanju medijev resno preučujejo možnosti za napade na ključne iranske cilje, saj Trumpov tabor meni, da je režim v Teheranu dosegel kritično točko destabilizacije. Medtem je iransko vodstvo demonstrante označilo za saboterje in sovražnike Boga, kar v tamkajšnjem pravosodnem sistemu pomeni možnost izreka smrtne kazni. Iranski uradniki so se na grožnje iz Bele hiše odzvali z opozorili o povračilnih ukrepih, ki bi vključevali napade na ameriške vojaške objekte v regiji in motenje pomorskega prometa. Predsednik parlamenta Mohammad Baqer Qalibaf je poudaril, da bodo v primeru ameriškega napada njihove tarče postale tudi strateške točke v Izraelu. Zaradi stopnjevanja napetosti je izraelska vojska že dvignila stopnjo pripravljenosti na najvišjo raven, medtem ko bolnišnice v Teheranu poročajo o preobremenjenosti zaradi velikega števila ranjenih protestnikov.

Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.